Tedenski utrinki
Strokovna literatura o varnosti pacientov
Tedenski utrinki s področja varnosti pacientov so namenjeni vsem, zlasti zdravnicam in zdravnikom in medicinskim sestram, ki delajo v prvi liniji zdravstva, pa tudi predstojnikom in celo vrhnjemu vodstvu zdravtvenih organizacij. Izhajali bodo predvidoma v rzmaku 1 do 2 tedenov, največkrta ob torkih.
dr.Andrej Robida, dr. med.
Častni član Zdravniške zbornice Slovenije za odročja kakovosti in varnosti v zdravstvu
Tedenski utrinki
Okvir z naslovom v rdeči barvi je pomeben za vse zdravstvene strokovnjake!
ARHIV
Kliknite na ikono poleg naslova, da pogledate izvleček!
15.7.2024
Druga žrtev
Dejavniki, ki vplivajo na izkušnje druge žrtve in potrebe po podpori porodničarjev/ ginekologov in pediatričnih zdravstvenih strokovnjakov po preprečljivih škodljivih dogodkih pri pacientu.
Vse bolj se priznava, da lahko klinični in neklinični zdravstveni strokovnjaki postanejo "druge žrtve" po preprečljivih škodljivih dogodkih pri pacientu. Poleg simptomov, povezanih s travmo, ki jih doživljajo druge žrtve, lahko neobdelana izkušnja druge žrtve (IDŽ) privede do izgorelosti in zapuščanja zdravstva. Da bi bolje razumeli dejavnike tveganja in potrebe po podpori prizadetih zdravstvenih delavcev po IDŽ, smo izvedli poglobljene kvalitativne intervjuje z dvanajstimi zaposlenimi v porodništvu in ginekologiji ter pediatriji v veliki akademski zdravstveni ustanovi na zgornjem srednjem zahodu ZDA. Več udeležencev je navedlo, da ni bil sam izid pacienta tisti, ki je povzročil IDŽ, ampak povezani dejavniki, kot so moralna stiska ali komunikacijski izzivi. Udeleženci so razpravljali o vlogi kulture njihove delovne enote pri obdelavi po IDŽ in izrazili, da enote, ki jih dojemajo kot enote kot tiste, ki iščejo krivdo ali kjer preprečljivi škodljivi dogodki niso bili odprto obravnavani, ovirajo njihovo okrevanje. Medtem ko so bili želeni podporni mehanizmi individualizirani, so udeleženci poudarili pomen takojšnje in proaktivne podpore, na primer s programom medsebojne podpore in dolgoročnimi podpornimi mehanizmi za dolgotrajne simptome. Ker je izčrpavanje zdravstvenih delavcev še vedno pomembna zaskrbljenost, je bistveno, da razumemo in izpolnimo potrebe prizadetega osebja po podpori po IDŽ, da spodbujamo celostno oskrbo po preprečljivih škodljivih dogodkih pri pacientu.
22.7.2024
Resnost napak pri ravnanju z zdravili z neposredno delujočimi peroralnimi antikoagulanti
Prevalenca, prispevajoči dejavniki in resnost napak pri ravanju z zdravili, povezanih z neposredno delujočimi peroralnimi antikoagulanti pri odraslih bolnikih: sistematični pregled in metaanaliza
Čeprav se peroralni antikoagulanti z neposrednim delovanjem na splošno štejejo za varnejše od starejših antikoagulantov, so še vedno zdravila z visokim tveganjem. Ta pregled je pokazal, da je med 5,3% in 37,3% bolnikov prišlo do napake pri predpisovanju, dajanju ali odmerjanju. Napake pri predpisovanju so predstavljale večino napak, pogoste pa so bile tudi napake, zaradi napačnega zdravila ali napačnega odmerka.
Al Rowily A, Jalal Z, Price MJ, et al. Prevalence, contributory factors and severity of medication errors associated with direct-acting oral anticoagulants in adult patients: a systematic review and meta-analysis. Eur J Clin Pharmacol.2022;78(4):623-645.
29.7.2024
Diagnostične napake pri hospitaliziranih odraslih
Diagnostične napake pri hospitaliziranih odraslih, ki so umrli ali so bili premeščeni na intenzivno terapijo
Diagnostične napake lahko povzročijo znatno obolevnost in smrtnost. Ta velika kohortna študija je pregledala zdravstvene kartoteke 2.428 odraslih bolnišničnih pacientov ki so bili premeščeni na oddelek za intenzivno terapijo v bolnišnici, da bi ocenili pogostost, vzrok in škodo diagnostičnih napak. Skoraj četrtina (23,0%) pacdientov v kohorti je doživela diagnostično napako, 6,6% pacientov , ki so umrli, pa je imelo diagnostično napako. Zamude pri naročanju in interpretaciji preiskav ter težave s klinično oceno so bili najpogostejši dejavniki, ki so prispevali k premestitvi na intenzivno nego in / ali smrti.
Auergach Lee TM, Hubbard CC in drugi za raziskovalno skupino UPSIDE.Diagnostične napake pri hospitaliziranih odraslih, ki so umrli ali so bili premeščeni na intenzivno terapijo. JAMA Intern Med. 2024:184(2):164-173.
5.8.2024
Diagnostične vrzeli
Diagnostične razlike so preprečljive razlike pri diagnostičnih napakah ali priložnosti za doseganje diagnostične odličnosti. Članek opisuje razvoj 21 potencialnih rešitev za diagnostične razlike in štiri ekspertne kategorije za izvajanje. Tipologija organizira 21 različnih vrst potencialnih rešitev diagnostičnih razlik v štiri primarne strokovne kategorije, potrebne za izvajanje: notranje ekspertiza zdravstvenih sistemov, izobraževalci, multidisciplinarni raziskovalci varnosti pacientov in ekspertiza o zdravstveni informacisko tehnoloških sistemih. Opisane so potencialne vrste rešitev, ki so osredotočene na neskladja, in njihovo primerjavo z obstoječimi primeri. Šest vrst je bilo označenih kot osredotočenost na diagnostične razlike, pet kot osredotočenih na diagnostiko in 10 s splošnimi primeri zdravstvene obravnave . Samo tri vrste rešitev so bilr široko vpeljane. Dvanajst se jih je izvajalo v omejenem obsegu, šest pa jih je bilo večinoma hipotetičnih. Opisane so vrzeli , ki obveščajo o napredku, ki je potreben za vsako od predlaganih vrst rešitev, da bi posebej obravnavali diagnostične razlike ki so primerne za izvajanje v rutinski praksi.
Zdravstveni sistemi, izobraževalci raziskovalci in zdravstveni informacijski tehnologi so v partnerstvu s pacienti v celotnem diagnostičnem procesu ugotovili, da imajo primarno strokovno znanje pri ustvarjanju in sprejemanju rešitev.
Dukhanin V, Wiegand AA, Sheikh T, Jajodia A, McDonald KM. Typology of solutions addressing diagnostic disparities: gaps and opportunities. Diagnosis (Berl). 2024 Jul 3. doi: 10.1515/dx-2024-0026.
12.8.2024
Generativna umetna inteligenca
Generativna umetna inteligenca, varnost pacientov in kakovost zdravstvenega varstva: pregled.
Zmogljivosti umetne inteligence (UI) so se v zadnjem letu pospešile in začenjajo pomembno vplivati na zdravstveno varstvo. Ali bi lahko ta nova tehnologija pomagala pri reševanju vprašanj, ki so že desetletja težka in ter skoraj neprebojn za izboljševanje kakovost in varnosti? Čeprav smo na začetku poti, je jasno, da smo sredi temeljnega premika v zmogljivostih umetne inteligence. Jasno je tudi, da se te zmogljivosti neposredno uporabne za zdravstvo ter izboljšanje kakovosti in varnosti pacientov, čeprav uvajajo nove zapletenosti in tveganja. Prej se je umetna inteligenca osredotočala na eno nalogo naenkrat: na primer, da bi povedala, ali je slika mačke ali psa ali je fotografija mrežnice pokazala diabetično retinopatijo ali ne. Temeljni modeli (in njihovi bližnji sorodniki, generativna umetna inteligenca in veliki jezikovni modeli) predstavljajo pomembno spremembo: sposobni so obravnavati številne različne vrste težav brez dodatnih naborov podatkov ali usposabljanja. Ta pregled služi kot osnova temeljev, prednosti, tveganj in neznank temeljnih modelov - in kako lahko te nove zmogljivosti pomagajo izboljšati kakovost zdravstvenega varstva in varnost pacientov.
Howel MD.Generative artificial intelligence, patient safety and healthcare quality: a review. BMJ Qual Saf. 2024;Epub Jul 24. https://doi.org/10.1136/bmjqs-2023-016690
19.8.2024
Sepsa
Sistemi opozarjanja na sepso, umrljivost na urgentnih oddelkih- Sistematični pregled in metaanaliza
Zgodnje odkrivanje in obvladovanje sepse sta ključnega pomena za preživetje pacientov. Urgentni oddelki i imajo ključno vlogo pri obvladovanju sepse, vendar se soočajo z izzivi pri pravočasnem odzivu zaradi velikega števila pacientov. Predlagani so sistemi opozarjanja na sepso za pospešitev diagnoze in zdravljenja začetek v skladu s smernicami kampanje za preživetje sepse.
Temeljito iskanje je bilo opravljeno v PubMed, EMBASE, Web of Science in knjižnici Cochrane od 1.januarja 2004 do 19. novembra 2023.
Pregled je sledil prednostnim postavkam poročanja za sistematični pregledi in metaanalize (PRISMA).
Ključni izidi so vključevali umrljivost, sprejem na oddelek za intenzivno terapijp, trajanje bivanja v bolnišnici in upoštevanje svežnja za sepso.
Od 3281 prvotno identificiranih študij jih je 22 (0,67 %) izpolnjevalo merila za vključitev in zajetih je bilo 19 580 Bolnikov. Sistemi opozarjanja na sepso so bili povezani z zmanjšanim tveganjem umrljivosti (razmerje tveganja [RR], 0,81; 95 % CI, 0,71 do 0,91) in dolžino bivanja v bolnišnici (standardizirana povprečna razlika [SMD], −0,15; 95 % CI, −0,20 do −0,11). Ti sistemi so bili povezani tudi z boljšim upoštevanjem elementov sepse, zlasti v smislu krajšega časa do dajanja tekočine (SMD, −0,42; 95% CI , -0,52 do −0,32), hemokultura (SMD, −0,31; 95% ICI −0,40 do −0,21), uporaba antibiotikov (SMD, −0,34; 95% CI, -0,39 do -0,29) in merjenje laktata (SMD, -0,15; 95% CI, -0,22 do -0,08). Elektronska opozorila so bila zlasti povezana z zmanjšano umrljivostjo (RR, 0,78; 95 %CI, 0,67 do 0,92) in upoštevanje smernic za hemokulturo (RR, 1,14; 95% CI, 1,03 do 1,27).
Te ugotovitve kažejo, da so bili sistemi opozarjanja na sepso na urgencah povezani z boljšimi izidi za paciente skupaj z boljšim upoštevanjem ravananja s sepso.
Diagnostične razlike so preprečljive razlike pri diagnostičnih napakah ali priložnosti za doseganje diagnostične odličnosti. Članek opisuje razvoj 21 potencialnih rešitev za diagnostične razlike in štiri ekspertne kategorije za izvajanje. Tipologija organizira 21 različnih vrst potencialnih rešitev diagnostičnih razlik v štiri primarne strokovne kategorije, potrebne za izvajanje: notranje ekspertiza zdravstvenih sistemov, izobraževalci, multidisciplinarni raziskovalci varnosti pacientov in ekspertiza o zdravstveni informacisko tehnoloških sistemih. Opisane so potencialne vrste rešitev, ki so osredotočene na neskladja, in njihovo primerjavo z obstoječimi primeri. Šest vrst je bilo označenih kot osredotočenost na diagnostične razlike, pet kot osredotočenih na diagnostiko in 10 s splošnimi primeri zdravstvene obravnave . Samo tri vrste rešitev so bilr široko vpeljane. Dvanajst se jih je izvajalo v omejenem obsegu, šest pa jih je bilo večinoma hipotetičnih. Opisane so vrzeli , ki obveščajo o napredku, ki je potreben za vsako od predlaganih vrst rešitev, da bi posebej obravnavali diagnostične razlike ki so primerne za izvajanje v rutinski praksi.
Zdravstveni sistemi, izobraževalci raziskovalci in zdravstveni informacijski tehnologi so v partnerstvu s pacienti v celotnem diagnostičnem procesu ugotovili, da imajo primarno strokovno znanje pri ustvarjanju in sprejemanju rešitev.
Hyung-Jun K, Ryoung-Eun K, Sung Yoon L, et al. JAMA Netw Open. 2024;7(7):e2422823. doi:10.1001/jamanetworkopen.2024.22823
25.8.2024
Pristranskost sidranj v diagnostičnem procesu
Vloga procesov znanja in sklepanja kot napovedovalcev dovzetnosti zdravnikov specializantov za pristranskost sidranja v diagnostičnem sklepanju: randomizirani kontrolirani eksperiment
Izhodišča. Diagnostične napake so bile pripisane napakam v sklepanju, ki jih povzročajo kognitivne pristranskosti. Medtem ko so poskusi pokazali, da pristranskost povzroča napake, so se zdravniki s podobnim strokovnim znanjem razlikovali v dovzetnosti za pristranskost. Pogosto pravijo, da je upiranje pristranskosti odvisno od analitičnega sklepanja, ne glede na vpliv znanja. Preučili smo vlogo znanja in načina sklepanja, ki jo nakazujeta čas diagnoze in zaupanje, kot napovedovalcev dovzetnosti za pristranskost sidranja. Pristranskost sidranja se pojavi, ko se zdravniki držijo napačne diagnoze, ki jo sprožijo zgodnje izstopajoče moteče dejavnike (IMD)kljub poznejšim nasprotujočim si informacijam.
Metode.Oseminšestdeset specializantov interne medicine iz dveh nizozemskih univerzitetnih bolnišnic je sodelovalo v dvofaznem poskusu. Faza 1: ocena znanja o diskriminatornih značilnostih (tj. kliničnih ugotovitvah, ki razlikujejo med podobnimi boleznimi) za šest bolezni. Faza 2 (1 teden kasneje): diagnoza šestih primerov teh bolezni. Vsak primer je imel dve različici, ki sta se razlikovali izključno po prisotnosti / odsotnosti IMD. Vsak udeleženec je diagnosticiral tri primere z IMD (MD+) in tri brez (IMD−). Udeleženci so bili naključno razporejeni v različice primerov. Na podlagi ocenjevanja faze 1 so bili udeleženci razdeljeni v skupine z višjim znanjem ali nižjim znanjem. Glavne meritve rezultatov: pogostost diagnoz povezanih z IMD; čas za diagnozo; in zaupanje v diagnozo.
Rezultati. Medtem ko sta obe skupini znanja podobno delovali pri primerih SDF, so zdravniki z višjim znanjem podlegli pristranskosti sidranja manj pogosto kot njihovi kolegi z nižjim znanjem v primerih SDF+ (p = 0,02). Na splošno so zdravniki porabili več časa (p<0,001) in imeli manjše zaupanje (p = 0,02) pri SDF+ kot primeri SDF− (p<0,001). Vendar pa se pri diagnosticiranju primerov SDF+ skupine niso razlikovale v času (p = 0,88) ali v zanesljivosti (p = 0,96).
Zaključki. Zdravniki so očitno sprejeli bolj analitični pristop sklepanja, ko so bili predstavljeni z motečimi dejavniki, ki jih kaže povečan čas in nižja samozavest, ob poskušnju boriti se proti pristranskosti. Vendar samo razširjen razmislek ni pojasnil opaženih razlik v uspešnosti med skupinami znanja. Uspeh pri blažitvi pristranskosti sidranja je bil primarnoin napovedan predvsem s z znanjem razlikovanja dejavnikov za diagnoz.
Mamede S et al. Role of knowledge and reasoning processes as predictors of resident physicians’ susceptibility to anchoring bias in diagnostic reasoning: a randomised controlled experiment. BMJ Quality & Safety 2024; 33 549-551 Published Online First: 03 May 2024. doi: 10.1136/bmjqs-2024-017141
