Nedorečena terminologija  sama po sebi škodi izboljševanju varnosti pacientov. Tako pravna kot medicinska in druga zdravstvena stroka, mediji ter javnost trdovratno uporabljajo izraze, kot so: zdravniška napaka, strokovna napaka, napaka medicinske sestre itd. Izraz »zdravniška napaka« se uporablja zaradi tega, ker prevladuje mišljenje, da je za napako kriv tisti, ki se je zadnji »dotaknil« pacienta (mišljenje ni dokaz in mu ni treba verjeti, čeprav prihaja od ljudi ali ustanov, ki imajo v družbi ugled; mišljenje mora biti podprto z dokazi). Na področju medicine se za mišljenje brez argumentov nekoga, ki ima visok položaj, uporablja izraz »eminence based medicine« (ima isto kratico kot »evidence based medicine«). Za škodljivi dogodek zaradi napake seveda v nobenem primeru ni na udaru vodstvo zdravstvene ustanove ali druga zunanja organizacija, ki bi že zdavnaj morala urediti sisteme varnosti pacientov, ampak vedno zdravstveni strokovnjaki, ki delajo v prvi liniji. Uporaba pojma »zdravniška napaka« tako v laični javnosti, kot tudi v medijih, sodnih postopkih, pravni stroki in celo v zdravstveni stroki, se je zaradi svoje prikladnosti (beri: neznanja) ustalila. To ima največkrat hude posledice za izboljševanje varnosti pacientov, ker že samo ime pove, kdo je napako storil in se pokaže na »krivca«. Tako ni potrebna nobena sistematične analiza dogodka. Tveganja za druge paciente se ne preučijo, učenje preneha in varnost pacientov se poslabša zaradi kulture strahu ter njenih posledic.

 

 

Save


s2Member®