Skupaj do visoko kakovostnih izidov zdravja
Pacientovo dostojanstvo in veselje do dela zaposlenih v zdravstvu
Čeprav naj bi ljudje prejemali na znanstvenih dokazih osnovano zdravljenje na področjih, za katera dokazi obstajajo, zdravstvena praksa še vedno ostaja izkustvena, zato prihaja do velikih neupravičenih odklonov v procesih in izidih celo v najboljših zdravstvenih organizacijah.
V Združenih državah Amerike so pregledali 439 kliničnih kazalnikov zdravstvene oskrbe pri 30 akutnih in kroničnih stanjih s pregledom popisov bolezni 6.712 odraslih bolnikov. Ugotovili so, da je le 54,9% bolnikov prejelo znanstveno indicirano zdravstveno oskrbo, približno 45,1% pa ne. Na dokazih podprto zdravljenje je prejelo le 55% pacientov (McGlynn, et al: The quality of health care delivered to adults in the United States. N Engl J Med 2003; 348: 2635-2645). Podobni odkloni se dogajajo tudi pri nas (Robida A. Pot do odlične zdravstvene prakse, 2009, Ljubljana, Planet GV).
Bistvo kakovosti je zmanjševanje odklonov med trenutnimi izidi izvajanja zdravstvene oskrbe in standardi ali najboljšimi praksami. Zato potrebujemo orodja, ki nam pomagajo tako vrzel zapreti. Sama orodja so relativno preprosta in ni se jih težko naučiti. Največji oviri pri nenehnem izboljševanju kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave sta profesionalna in organizacijska kultura in osredotočanje samo na dnevno delo. Pri profesionalni kulturi gre zlasti za napačno razumljeno avtonomija posameznika in poklicnih skupin.
Pri osredotočenju na dnevno delo smo vedno v zadregi s časom, ki ga je premalo in zato pogosto improviziramo. Ne najdemo časa, da bi se ustavili in proces dela izboljšali in tako prihranili čas, ki ga po nepotrebnem razsipavamo zaradi, na primer, iskanja članov tima, iskanje materiala na različnih koncih, kar je seveda delo, a ne prinaša nobene vrednosti, samo občutek o pomanjkanju časa. Ali se naj ne bi raje za določen proces tim zbral ob točno določenem času, ali ne bi vsega materiala imeli na enem mestu itd.
Za izboljševanje kakovosti potrebujemo:
1. osebno zavzetost in voljo za spremembe;
2. prepričanje v to, da se naša zdravstvena praksa, zdravstvena ustanova lahko spremenita;
3. načine, da se znebimo starih navad, in trdno zavzetost, da se naučimo vseh vidikov kakovosti;
4. in da stvari naredimo.