Sodelujte pri svojem zdravljenju

Osredotočenje na pacienta

1. Spoštovanje pacientovih vrednot, izraženih potreb in možnosti izbire

»Želim si sprotno obveščanje o svoji bolezni.« Ozračje spoštovanja do pacienta kot posameznika z osredotočenjem na kakovost življenja pomaga pri vključevanju pacienta v odločitve za zdravljenje, izzove občutek dostojanstva pri njem in spoštuje njegovo avtonomnost.

2. Koordinacija in integracija zdravstvene obravnave

»Ko zbolim, čutim, da sem ranljiv in nemočen.« Pacienti cenijo usklajenost klinične oskrbe, podpornih dejavnosti in storitev, tako da ne razmišljajo, na katera vrata morajo potrkati, da bodo dobili tisto, kar jim je zdravnik priporočil.

3. Obveščenost in vzgoja

»Bojim se, da zdravniki ali zdravstveno osebje skrivajo informacije.« Pacienti se bojijo, da jim ne povedo vsega o njihovi bolezni, poteku zdravljenja in prognozi. Strah jih bo minil, če bodo dobili informacije o svoji bolezni, poteku zdravljenja in prognozi ter informacijo o tem, kaj se bo zgodilo z njimi, kaj lahko sami storijo pri zdravljenju in kako naj zdravo živijo.

4. Dobro fizično počutje

»Raven mojega fizičnega počutja zelo vpliva na izkušnje v bolnišnici.« Za paciente so pomembni predvsem ravnanje z bolečino, pomoč pri vsakdanjih dejavnostih in bolnišnično okolje.

5. Emocionalna podpora ter zmanjševanje strahu in zaskrbljenosti

»Strah in zaskrbljenost sta me prizadela ravno tako kot slabo fizično počutje.« Zdravstveno osebje mora svojo pozornost posvetiti tudi zaskrbljenosti pacientov zaradi bolezni, načrtovanih preiskav, zdravljenja in prognoze, zaradi vpliva bolezni na pacienta in svojce ter finančnih posledic bolezni.

6. Sodelovanje svojcev in prijateljev

»Ko sem bil v bolnišnici, je bilo pomembno, da so bili ob meni moji najbližji.« Pacienti pogosteje tožijo o svojih strahovih svojcem in prijateljem kot zdravstvenemu osebju. Zanima jih, ali jih bodo svojci in prijatelji lahko obiskali, ali se bodo lahko na pacientovo željo pogovorili z zdravnikom in drugim zdravstvenim osebjem.

7. Nepretrgana zdravstvena obravnava

»Ali bom lahko skrbel zase po odpustu iz bolnišnice? Kje bom nadaljeval zdravljenje? Kaj moram sam storiti?« Zdravstveno osebje mora pacientu razumljivo razložiti, kaj se bo dogajalo v prihodnje, katera zdravila je treba jemati, koliko časa, kolikokrat na dan, kako je s telesno aktivnostjo, ali je potrebna dieta … Bolnišnica mora načrtovati usklajeno nadaljnjo obravnavo in dati informacije o dostopnosti do ambulantnega zdravljenja, pri izbranem zdravniku, socialni službi … Pacienti naj bi prejeli zdravstveno oskrbo takrat, ko jo potrebujejo in v različnih oblikah, ne le z obiskom pri zdravniku.

8. Dostopnost do zdravstvene oskrbe

»Kaj storiti, ko bom potreboval nasvet? Na koga se lahko obrnem?« Slaba dostopnost sproži nezadovoljstvo in zviša stroške zdravljenja, ker pacienti ravnajo drugače, denimo prihajajo v ambulante nujne medicinske pomoči.